/…/ In zdaj odhajamo, za sabo puščamo vse, zapuščamo prijatelje s katerimi smo odraščali, ljudi, ki so nas podpirali vsa ta leta, zapuščamo del sebe, ki bo za vedno ostal tukaj. Odhajamo in vse, kar bo ostalo, so spomini. Spomini na zgodnja zimska jutra, ko je zunaj še temno in bi raje ostali v postelji, kot pa šli v šolo. Spomini na grozen občutek večer pred testom. Spomini na druženje s prijatelji. Spomini na vsako neumnost, ki smo jo naredili. Spomini na občutek svobode zadnji šolski dan. Ostali bodo spomini, a žal tudi ti čez čas zbledijo in izginejo. Čez dvajset let bomo pozabili ime sošolca, s katerim smo sedeli pri matematiki. Pozabili bomo na večino neumnosti. Pozabili bomo na to, kakšne ocene smo imeli. Seveda se bomo nekaterih stvari še vedno spomnili in nekateri naši zdajšnji prijatelji bodo z nami ostali še dolgo, morda celo za vedno. A nič več ne bo tako živo, tako polno, kot je zdaj, kot je danes. Zdaj je to vse, kar zares šteje.

Eva Rupar

Fotografije

(Skupno 622 obiskov, današnjih obiskov 1)